HPV VIRUS: ključni redni kontrolni pregledi in cepljenje deklic ter dečkov

»Pozdravljeni, Suzana, žal vam moram sporočiti, da je vaš PAP test (bris materničnega vratu) patološki.« Tako se je slišal v tistem trenutku »zlovešč« stavek, ki sem ga slišala od medicinske sestre. Po telefonu mi je namreč sporočila, da je tudi mene doletela okužba s HPV virusom. Tako sem se pridružila 1.600 ženskam, ki se v Sloveniji na letni ravni (operativno), zdravijo zaradi odkritih predrakavih sprememb na materničnem vratu. Te pa so posledica dolgotrajne okužbe z enim od nevarnejših genotipov HPV.

O nevarnosti okužbe s HPV virus sem veliko vedela že prej, moja osebna izkušnja pa me je vzpodbudila, da sem še več raziskovala in tudi govorila o tem zares zahrbtnem prenosu mikrobov v organizem. Zato se bom v nadaljevanju osredotočila predvsem na pomembnost rednih kontrolnih pregledov in na učinkovitost cepljenja proti okužbi s HPV  ̶  tako za deklice kot za dečke.

Dolgotrajne okužbe s HPV lahko vodijo v nastanek predrakavih in rakavih sprememb

Okužba s humanim papiloma virusom  ̶ HPV je virusna okužba, ki se prenaša večinoma spolno z neposrednim stikom z okuženo osebo. Gre za najpogostejšo spolno prenosljivo okužbo na svetu. Po podatkih mednarodnega referenčnega centra za HPV poznamo več kot 200 različnih genotipov, od tega približno 45 genotipov HPV povzroča okužbe spolovil, rodil, zadnjika in ustnega dela žrela.

Kateri so simptomi pri okužbi? Okužba v večini primerov poteka brez simptomov in znakov, zato večina ljudi ne ve, da so okuženi s HPV. Kljub temu lahko pride do prenosa okužbe na spolnega partnerja, saj se lahko okužimo tudi v primeru, če partner nima nobenih simptomov in znakov okužbe. Okužbe s HPV so bolj pogoste pri tistih, ki imajo veliko spolnih partnerjev ali imajo spolne odnose z nekom, ki ima veliko partnerjev.

Kako pride do okužbe s HPV? HPV se prenašajo s tesnimi stiki s kožo ali sluznico okužene osebe, najpogosteje pri spolnih odnosih (vaginalni, analni, oralni). Večina spolno aktivnih oseb se vsaj enkrat v življenju okuži s HPV, vendar pri 90 odstotkih okužba v dveh letih spontano tudi mine. V 10 odstotkih primerov pa se razvije dolgotrajna okužba s HPV, ki lahko vodi v nastanek genitalnih bradavic ali določenih rakov.

Dolgotrajne okužbe z nevarnejšimi genotipi HPV lahko vodijo v nastanek predrakavih in rakavih sprememb v področju spolovil, rodil, zadnjika in ustnega dela žrela. Od okužbe do razvoja predrakavih in rakavih sprememb načeloma poteče več let. Najpogostejši od rakavih sprememb je rak materničnega vratu. Prvi simptomi in znaki raka materničnega vratu se večinoma pojavijo pozno ter se lahko kažejo kot krvavitev oziroma rjavkast izcedek (po spolnem odnosu, med menstrualnim ciklusom ali v pomenopavzalnem obdobju), dolgotrajen smrdeč izcedek iz nožnice, boleč spolni odnos in bolečine v spodnjem delu trebuha ¹.

Redni kontrolni ginekološki pregledi in odvzem PAP testa

Rak materničnega vratu je deveti najpogostejši rak pri ženskah in drugi najpogostejši rak pri mladih ženskah (15-44 let) v Evropi. V državah Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora za rakom materničnega vratu letno zboli okoli 34.000 žensk, 13.000 jih za tem rakom tudi umre.

Test PAP je enostaven in neboleč odvzem brisa celic materničnega ustja (cerviks) pri ginekološkem pregledu. Zato je zelo pomemben reden ginekološki pregled in odvzem PAP testa. S tem testom ginekologi odkrijejo (pri ženskah brez bolezenskih znakov) predrakave spremembe ali začetne stopnje raka na materničnem vratu. Zdravljenje je pravočasno ter večinoma brez posledic za nadaljnje življenje. S pravočasnimi posegi se namreč prepreči, da bi se rak sploh razvil.

Negativni izvid testa PAP  ̶  pomeni, da so celice normalne (negativen bris A). Prav tako je izvid brisa negativen, če so v njem samo vnetne spremembe, ali druge manj pomembne spremembe (negativen bris B).

Patološki izvid testa PAP  ̶  celice so spremenjene v razne stopnje predrakavih sprememb (patološki bris C). V brisih so zaznane blage, zmerne oziroma hujše celične spremembe, vendar to ne pomeni, da gre za rakovo obolenje.

Cepljenje proti okužbi s HPV

V Sloveniji je na voljo devetvalentno cepivo, ki varuje pred sedmimi najpogostejšimi nevarnejšimi genotipi HPV. Ti lahko povzročajo predrakave spremembe in raka materničnega vratu ter nekatere druge rake spolovil, danke in ustnega dela žrela ter pred dvema manj nevarnima genotipoma HPV, (povzročata genitalne bradavice).

Cepivo je namenjeno za uporabo od 9. leta starosti dalje tako za deklice kot za dečke. Že leta 2009 opravljena študija, ki so jo izvedli znanstveniki na raziskovalnem inštitutu Cancer Center na Floridi in jo objavili v reviji The Lancet, je pokazala, da je s tem virusom okuženih kar 50 odstotkov moških, kar 6 odstotkov moških pa naj bi vsako leto prenašalo rakotvorni tip virusa HPV. V študiji so analizirali 1159 moških iz ZDA, Brazilije in Mehike, starih od 18 do 70 let. Odkrili so, da so moški, ki so imeli 50 ali več spolnih partneric, v primerjavi z moškimi, ki so imeli zgolj eno spolno partnerico ali pa nobene, izpostavljeni 2,4-krat večjemu tveganju, da postanejo prenašalci rakotvornega virusa HPV. Strokovnjaki so bili prepričani, da bi cepljenje moških ne pomenilo samo pomembnega preventivnega ukrepa v boju z rakom na materničnem vratu, temveč bi tudi pomembno prispevalo k zmanjševanju pojavnosti raka v ustni votlini (strmo narašča), ter raka vratu in glave ².

Ali je cepivo učinkovito? Cepivo proti HPV je zelo učinkovito pri še neokuženih posameznikih za preprečevanje okužb z genotipi HPV vsebovanimi v cepivu. Rezultati raziskav in podatki iz držav z visoko precepljenostjo proti HPV kažejo, da je cepivo proti HPV izjemno učinkovito pri preprečevanju okužb s HPV in njihovih posledic. V teh državah so opazili zmanjševanje pojavnosti genitalnih okužb s HPV v populaciji mladih, zmanjševanje pojavnosti genitalnih bradavic pri mladih ženskah in moških, upadanje pogostosti predrakavih sprememb materničnega vratu ter zmanjšano pojavnosti s HPV povezanih rakov pri cepljenih ženskah v primerjavi z necepljenimi ¹.

Viri:

1. NIJZ, Najpogostejša vprašanja in odgovori o okužbi s HPV, raku materničnega vratu in cepljenje proti HPV, 2021, https://nijz.si/nalezljive-bolezni/cepljenje/najpogostejsa-vprasanja-in-odgovori-o-okuzbi-s-hpv-raku-maternicnega-vratu-in-cepljenju-proti-hpv/
2. Ali je treba moške cepiti proti HPV, 2009, https://www.thelancet.com/journals/lanonc/articlehttps://bolezni-ven.si/o-bolezni/ /PIIS1470-2045(09)70249-9/fulltext