Zagotovo smo že vsi slišali za izraza Alzheimerjeva bolezen in demenca, saj ju pogosto uporabljamo kot sopomenko. Vendar gre za dva različna pomena bolezni. Kakšna je razlika med njima in zakaj ju tako pogosto enačimo?
funkcijami, kot so spomin, presoja, odločanje in obnašanje.
Že od nekdaj so me zanimali človeški možgani: njihova zgradba, kako vplivajo na naše lastnosti in zmogljivosti, ali so si med seboj različni, kako obdelujejo različne informacije, kaj se dogaja z njimi med spanjem, zakaj nas nikoli ne bolijo in še bi lahko naštevala. Še toliko bolj pa me pritegnejo bolezni možganov, in kaj se v teh stanjih z njimi dogaja. Ena najbolj znanih in kompleksnih bolezni je zagotovo Alzheimerjeva bolezen, saj njeno odkritje sega že v leto 1901. Vse do danes strokovnjaki niso odkrili učinkovitega zdravila za to bolezen, kljub nenehnemu trudu.
V zapisu se bom sprehodila vse od samega odkritja te hude bolezni, do zadnje vzpodbudne raziskave. Ta razkriva novo zdravilo, ki naj bi za 35 odstotkov izboljšalo kognitivne sposobnosti pri bolnikih z zgodnjo fazo bolezni.
Vse se je začelo z Aloisom Alzheimerjem
Rodil se je 14. junija 1864 v nemški vasici Marktbreit blizu Würzburga. Medicino je študiral na univerzah v Berlinu, Tübingenu in Würzburgu, kjer je leta 1887 napisal svojo doktorsko disertacijo »O ušesnih cerumskih žlezah« in ustvaril svoje prve psihološke slike. Alzheimerjevi raziskovalni interesi so bili zelo široki. Polege demence, degenerativnih in žilnih vzrokov so ga zanimale še psihoze, forenzična psihiatrija, epilepsija in nadzor rojstev.
Alzheimer je leta 1901 v frankfurtski bolnišnici sprejel 51-letno bolnico Auguste D. Imela je zanimiv skupek simptomov, med drugim slabo razumevanje in spomin, motnje govora, neorientiranost, nepredvidljivo vedenje, paranojo, slušne halucinacije in močno izraženo psihosocialno motnjo.
Novembra 1906 je imel Alois Alzheimer pomembno predavanje v katerem je prvič opisal obliko demence, ki so jo kasneje po predlogu Emila Kraepelina poimenovali Alzheimerjeva bolezen. Pri bolnici je šlo za napredujočo kognitivno motnjo z žariščnimi simptomi, halucinacijami, blodnjami in socialno neustreznim vedenjem. Po njeni smrti so pri obdukciji (v možganih) odkrili plake, nevrofibrilarne pentlje in aterosklerozne spremembe. Eponim Alzheimer, s katero so v začetku ocenjevali presenilno demenco (pojavlja se pred 65. letom starosti), so kasneje začeli uporabljati za pogostejši vzrok primarne demence -senilno demenco Alzheimerjevega tipa ¹.
(FDA) lahko zmanjšamo število simptomov, a so najpogosteje učinkoviti v zgodnji fazi
demence.
Alzheimerjeva bolezen ni nujno povod za nastanek demence
Demenca sama po sebi ni bolezen, je sindrom, ki vključuje skupino simptomov. Alzheimerjeva bolezen je ena od oblik demence, vendar pa ni v vseh primerih vzrok za njen nastanek.
Razlikovanje med Alzheimerjevo boleznijo in demenco je pomembno zato, ker nam pomaga pri sprejemanju odločitev in iskanju učinkovitih načinov obvladovanja simptomov.
Kaj je demenca?
Je splošni izraz za vrsto simptomov, ki so povezani s pešanjem sposobnosti pomnjenja in razmišljanja ter z upadom kognitivnih spretnosti. Ne gre za kratke spominske lapsuse, kot je primer, da se ne spomnimo imena določene osebe, kje smo parkirali, ali pustili očala.
Najbolj značilni simptomi s katerimi se sooča oseba z demenco so:
- spomin
- komunikacija in govor
- razumevanje in presoja
- vidno zaznavanje (ne loči barv, ali vidi stvari, ki jih ni)
Tipi demence: najpogostejša je Alzheimerjeva in predstavlja 60- do 80 odstotkov vseh primerov demence. Druga oblika je vaskularna demenca, ki jo navadno povzroči kap ali prehodna ishemična ataka TIA (nastane zaradi zmanjšanega dotoka krvi v možgane). Ostali vzroki simptomov demence so lahko reverzibilni: okužbe sečil, delirij, težave s ščitnico, ali pomanjkanje vitaminov. Stanje, kot je Parkinsonova bolezen, pa spada med vzroke, ki niso popravljivi.
Kaj je Alzheimerjeva bolezen?
Je napredujoča možganska bolezen, zdravila za zdaj ne poznamo. Bolezen povzroča težave s kognitivnimi funkcijami, kot so spomin, presoja, odločanje in obnašanje.
Najbolj tipični simptomi so:
- motnja presoje
- dezorientiranost
- zmedenost
- spremembe v obnašanju
- težave pri govoru, požiranju, hoji (v napredovalni fazi)
Trenutni načini zdravljenja, odobreni s strani ameriške Agencije za prehrano in zdravila (FDA) lahko zmanjšajo število simptomov, a so najpogosteje učinkoviti v zgodnji fazi demence ².
V možganih prihaja do biokemičnih sprememb
Predvsem se močno zniža vsebnost acetilholina. To je snov, ki služi kot prenašalec signalov med živčnimi celicami. Bolniki imajo tudi zmanjšano število določenih prijemališč (receptorjev), na katere se veže acetilholin in ostali prenašalci v osrednjem živčevju.
Kaj točno se dogaja v možganih pri demenci? V senilnih lehah se kopiči spremenjena oblika beljakovine beta amiloid, ki je tudi sicer prisotna v zdravih možganih. V živčnih celicah pa se nalagajo v vijačnico zvite nitaste strukture beljakovine tau – te oblikujejo nevrofibrilarne pentlje. Zaradi kopičenja senilnih leh in nevrofibrilarnih pentelj odmirajo živčne celice.
Poleg senilnih leh in nevrofibrilarnih pentelj se v možganih bolnikov z demenco pojavljajo še druge strukturne in funkcionalne spremembe, vključno z vnetnim odzivom ter oksidativnim stresom ᶟ.
živčne celice v možganih.
Novo zdravilo za tretjino upočasni Alzheimerjevo bolezen
Zadnja objavljena študija (BBC) razkriva, da je novo zdravilo donanemab v obsežnem kliničnem preskušanju za tretjino upočasnilo upadanje kognitivnih sposobnosti bolnikov. Zdravilo deluje tako, da odstranjuje obloge v možganih znane kot amiloid, ki so značilne za Alzheimerjevo bolezen.
V raziskavi je sodelovalo 1734 bolnikov z zgodnjo fazo Alzheimerjeve bolezni, zdravilo so prejemali 18 mesecev v obliki mesečne infuzije. Raziskovalci so ugotovili, da je zdravljenje z donanemabom upočasnilo klinično upadanje za 35 odstotkov v primerjavi s placebom. Prav tako so pri bolnikih zaznali 40 odstotno manjše upadanje sposobnosti opravljanja vsakodnevnih življenjskih dejavnosti. Edini potrjen stranski učinek je bilo odtekanje možganov pri skoraj tretjini udeležencev. V večini primerov je šlo za blago ali asimptomatsko obliko, za 1,6 odstotkih bolnikov pa je bilo odtekanje možganov nevarno. Rezultati študije so vzpodbudni tudi zato, ker zdravilo donanemab zelo učinkovito odstranjuje amiloid, saj je kar 52 odstotkov bolnikov lahko prenehalo z jemanjem zdravila po enem letu ⁴.
»Zdaj smo na pragu prve generacije zdravil za Alzheimerjevo bolezen, kar se je mnogim še pred desetletjem zdelo nemogoče,« je komentirala rezultate študije Dr. Susan Kolhaas iz centra za raziskave UK ⁵.
Viri:
- Auguste D. Alzheimerjeva bolezen, https://www.sinapsa.org/radovedni/prispevki/Auguste_D
- O demenci, https://www.spomincica.si/?page_id=166
- Alzheimerjeva bolezen, https://www.spomincica.si/?page_id=172
- Lilly’s Donanemab Significantly Slowed Cognitive and Functional Decline in Phase 3 Study of Early Alzheimer’s Disease, https://investor.lilly.com/news-releases/news-release-details/lillys-donanemab-significantly-slowed-cognitive-and-functional
- New Alzheimer’s drug slows disease by a third, https://www.bbc.com/news/health-65471914
